Sepsa je infekcijska bolezen, gre za sistemski vnetni odziv, ki je lahko tudi smrtno nevaren. Več o sepsi najdete na portalu Na dlani, nekaj osnovnih informacij pa boste dobili že v sledečem članku.
Do sepse pride zaradi odziva našega imunskega sistema na okužbo z mikroorganizmi. Čeprav je med ljudmi pogosto razširjeno, da za sepso lahko zbolimo predvsem v bolnišnici, je dejstvo, da je takih oseb le petina, vsi ostali se okužijo v domači oskrbi. Najpogostejši znak, da ste se okužili s sepso, je povišana telesna temperatura, pogosto jo spremlja mrzlica. V redkih primerih se lahko zgodi, da telesna temperatura pade pod normalno, kar pa je resen znak za alarm, saj je prognoza takih bolnikov zelo slaba. Sepso lahko spremljajo tudi pospešen srčni utrip, pospešeno/upočasnjeno dihanje, zmanjšanje količine urina in padec krvnega tlaka. Osebe srednjih let so najmanj ogrožene oz. zanje obstaja najmanjša verjetnost, da zbolijo za sepso, zato pa je tveganje toliko večje pri osebah nad 60. letom starosti in pri novorojenčkih in dojenčkih. Ogroženi so tudi bolniki z drugimi boleznimi, denimo tisti z aidsom, sladkorno boleznijo, rakom, kroničnimi boleznimi, presajenimi organi, umetnimi sklepi in podobno. Sepsa se lahko pojavi v različnih oblikah oz. poteka na različnih stopnjah. V prvi fazi ima bolnik z ustreznim zdravljenjem dobro prognozo, v vseh ostalih fazah pa je prognoza vse slabša. Sepso se seveda zdravi v bolnišnici. Tam bolniku najprej odvzamejo kri, da se lahko določi povzročitelja in prevri občutljivost na antibiotike, pa vendar zdravljenje začnejo že takoj, torej istočasno z odvzemom krvi. Zdravljenje poteka z antibiotiki, kar pa v sledečih dneh prilagajajo glede na rezultate izvidov. Sepso je seveda mogoče preprečiti, a le redko deluje v celoti, na voljo pa so tudi relativno učinkovita cepiva proti sepsi.
Sepsa se lahko razvije v domačem ali bolnišničnem okolju, najpogosteje pa je kriva okužba z mikroorganizmi. Poteka v različnih fazah, zdravi pa se jo v bolnišnici.