Kadar je ishiadični živec razdražen, utesnjen ali vnet, najpogosteje zaradi sprememb v spodnjem delu hrbtenice, se pojavi išias in z njim povezane težave. Čeprav mnogi menijo, da gre za bolezen, je išias v resnici znak, da je v ledvenem ali križnem predelu prisotna težava. Ta živec, največji v človeškem telesu, se začne v koreninah hrbtenjače ter poteka skozi zadnjico po celotni nogi. Do težav pogosto pride zaradi zmanjšanja prostora med vretenci, kjer živec zapušča hrbtenični kanal, kar povzroči draženje in bolečino.
Če si predstavljamo, da hrbtenjača z možgani deluje podobno kot vir energije, lahko živec razumemo kot kabel, ki omogoča prenos impulzov do mišic. Če se prostor med vretenci zoži, se pretok živčnih signalov oslabi, kar zmanjša učinkovitost mišic. Ker je ishiadični živec stisnjen ob izhodu iz hrbtenjače, se vname celotna pot živca, kar povzroči bolečine v nogi, ki jih povezujemo z išiasom.
Zanimivosti o ishiadičnem živcu
Presenetljivo je, kako debel je ta živec na svojem najširšem delu — skoraj primerljiv s palcem odrasle osebe. Sestavlja ga pet živčnih korenin, ki se združijo v en močan snop, brez katerega spodnji udje ne bi imeli ustrezne funkcije. Zaradi svoje pomembnosti hitro razumemo, zakaj je draženje tega živca tako boleče.
Značilni znaki išiasa
Najpogosteje se pojavi žgoča bolečina ali občutek sunka v nogo, ki začne v križu ter potuje vzdolž zadnjice in stegna do stopala. Običajno se težava pojavi le na eni nogi, čeprav so občasno prizadeti tudi oba uda. Pogosto se pojavijo mravljinci, občutek praznih nog ali trenutna oslabelost, ki lahko povzroči negotov korak. Težave se stopnjujejo ob določenih gibih, v hladnem prostoru ali pri kašlju, medtem ko blagodejno vplivata počasna hoja in toplota.
Najpogostejši vzroki za išias
V približno devetih od desetih primerov išias izvira iz hernije medvretenčne ploščice. Hrbtenico sestavljajo vretenca, živci, hrbtenjača in medvretenčne ploščice, ki delujejo kot amortizerji. Sčasoma se spodnji del hrbtenice zaradi velike obremenitve postopoma obrablja, ploščica izgublja strukturo in se seseda. Ko zunanji obroč popusti, gel iz sredine izteče v prostor med vretenci, kar zmanjša odprtino, skozi katero potekajo živčne korenine. Stanje se pogosto razvija postopoma skozi leta.